V BiH potrdili zaporno kazen za Milorada Dodika

Odločitev pritožbenega senata je za radiotelevizijo Republike Srbske RTRS potrdil Dodikov odvetnik Goran Bubić.

Dodik je bil konec februarja nepravnomočno obsojen na leto dni zapora in šest let prepovedi političnega delovanja zaradi nespoštovanja odločitev visokega predstavnika mednarodne skupnosti v BiH Christiana Schmidta. Obtožen je bil, ker je 7. julija 2023 podpisal dva zakona, ki sta določala, da v Republiki Srbski ne izvajajo odločitev Schmidta in ustavnega sodišča BiH.

Zatem so oblasti entitete pod njegovim vodstvom sprejele več spornih zakonov za omejitev pristojnosti državnih pravosodnih institucij in varnostnih agencij, ki pa jih je ustavno sodišče BiH konec maja razglasilo za neustavne in jih razveljavilo.

Tožilstvo je zahtevalo zvišanje zaporne kazni

Današnjo odločitev, ki potrjuje prvostopenjsko sodbo s 26. februarja, je izdal tričlanski senat, ki ga sestavljajo Amela Huskić, Vesna Jesenković in Hilmo Vučinić.

Na prvostopenjsko odločitev sodišča BiH sta se sicer pritožila tako Dodikova pravna ekipa kot tudi tožilstvo BiH. Tožilstvo je zahtevalo zvišanje zaporne kazni in prepoved opravljanja funkcije, obramba pa je zahtevala razveljavitev sodbe.

Poleg Dodika je bil obtožen tudi direktor uradnega lista Republike Srbske Miloš Lukić, ki je sporna zakona objavil v uradnem listu entitete. Schmidt je nato oba zakona razveljavil in uvedel spremembe kazenskega zakonika, po katerih so kršitve ustavne ureditve države opredeljene kot kazniva dejanja. Lukić je bil obtožb oproščen že v prvostopenjski sodbi.

Dodikov odvetnik Goran Bubić pa je že napovedal pritožbo na Ustavno sodišče BiH, od katerega bodo zahtevali tudi zadržanje izvajanja kazni do končne odločitve. Če ne bodo uspešni s pritožbo, se bodo po pravico obrnili tudi na Evropsko sodišče za človekove pravice.

Predsedniku Republike Srbske sicer ne bo treba nujno oditi v zapor, saj lahko zaporno kazen odkupi in plača denarno kazen.

Dodik je večkrat zagrozil z odcepitvijo Republike Srbske

Dodik je sicer v preteklih mesecih zaostroval napetosti v državi, saj so njemu zveste oblasti v Republiki Srbski sprejele še več ustavno spornih zakonov. Tožilstvo BiH je nato uvedlo preiskavo proti njemu, predsedniku narodne skupščine Republike Srbske Nenadu Stevandiću in predsedniku vlade entitete Radovanu Viškoviću zaradi suma napada na ustavni red.

Ker se niso odzvali vabilu na zaslišanje, je sodišče BiH za vse tri izdalo nalog za pridržanje. Dodik je sicer kljub temu potoval po BiH kot tudi v tujino, v začetku julija pa se je vendarle zglasil na sodišču, ki je nato preklicalo tiralico. Enako sta za njim ravnala še Stevandić in Višković.

Nacionalistični voditelj je večkrat odkrito zagrozil z odcepitvijo Republike Srbske. Ob pritiskih iz Sarajeva in zahodnih prestolnic nanj se za podporo zanaša na Beograd in Moskvo.

Zaradi njegovih ravnanj ga je več držav, vključno z ZDA in Združenim kraljestvom, tudi sankcioniralo. Dodik je sicer računal, da mu bo nova ameriška vlada s predsednikom Donaldom Trumpom na čelu bolj naklonjena, kar pa se zaenkrat ni uresničilo.

Tudi ko ga je marca kritiziral ameriški zunanji ministre Marco Rubio, je Dodik denimo v tem videl predvsem ostanke administracije bivšega predsednika ZDA Joeja Bidna. "Vemo, da Trumpovi ljudje še niso vstopili v vse pore. Veseli me, da Rubio ve za nas, čeprav piše negativno," je dejal takrat.